My beautiful picture

Se vam zdi vaš šivalni stroj preklet?

Prekletstvo šivalnih strojev

Se tudi vam včasih zdi, da je vaš šivalni stroj preklet? Mogoče bo spodnji članek vam pojasnil zakaj je tako.

Kot vemo je šivalni stroj dokaj mlad izum. Tisočletja so ljudje svoja oblačila šivali ročno in celo po industrijski revoluciji je kazalo, da bo človeštvo v nedogled spajalo blago zgolj s sukancem in šivanko med prsti.

Prvi je leta 1790 londonski mizar

  • Thomas Saint zasnoval stroj za šivanje, ga patentiral in – umrl. Leta kasneje je William Newton Wilson našel pozabljene risbe v predalu zavržene mize iz patentnega urada. Čeprav je izdelavo modificiral, nanj še vedno ni bilo mogoče šivati občutno hitreje kot ročno.

Poskusi, da bi ročno šivanje zamenjali s strojnim, neuspešno nadaljevali.

Okoli leta 1828 je dunajski krojač

  • Joseph Madersperger skonstruiral model stroja, ki je posnemal ročno šivanje z dvema iglama, s hitrostjo sto vbodov na minuto. Čeprav je Madersperger za svojo inovacijo dobil privilegij izdelovanja od samega avstrijskega cesarja Franca I., pa od svoje iznajdbe ni imel nobenih finančnih koristi.

Približno v istem času je v Ameriki Henry Lye napovedal revolucionarni izum na področju strojnega šivanja, ga patentiral, vendar je požar uničil vso dokumentacijo.

Prekletstvo, ki se je držalo izumitelje šivalnega stroja

  • se je nadaljevalo do leta 1830, ko je Francoz Berthelemy Thimonnier patentiral šivalni stroj na verižni vbod z iglo, ki je imela zakrivljeno konico. Osemdeset strojev so uporabljali v pariški šivalnici uniform, ki velja za prvo konfekcijsko tovarno s šivalnimi stroji na svetu. Vendar so pariški krojači, ki so se zbali za svoje preživetje, vlomili v šivalnico in razbili vse stroje. Tako je moral Thimonnier odpreti novo tovarno šivalnih strojev, a je zaradi revolucionarne konkurenčne iznajdbe ponovno propadel. Umrl je v hudi revščini.

Revolucija se je zgodila leta 1846

  • Elias Howe se je dokopal do spoznanja, ki ga je zapisalo v zgodovino kot očeta prvega šivalnega stroja po principu, ki je v uporabi še danes. Stvari se je namreč lotil na drugačen način kot njegovi predhodniki. Ni stremel k posnemanju ročnega šivanja, temveč je prišel na idejo o prepletanju dveh sukancev, ki oblikujeta zanke, skozi katere gre čolniček s spodnjim sukancem. Howe je svoje odkritje patentiral, ker pa ni imel denarja za reklamiranje, je povabil potencialne kupce na ogled stroja. Prišli so in – odšli. Brez naročil. Razočaran je odšel v Anglijo, se po treh letih vrnil v Ameriko in – doživel pravi šok. Konfekcijske tovarne z njegovim prekopiranim izumom so cvetele, ne da bi mu plačevale patentne pravice.

Spustil se je v dolgo in umazano tožbo, med drugim se je v sodnih dvoranah spopadal tudi z Isaacom Merrittom Singerjem, gospodom, ki je sanjsko obogatel z njegovim izumom, njegovo ime pa je še danes sinonim za šivalne stroje. Po vztrajnem dokazovanju je sodišče Singerju leta 1854 vendarle naložilo visoko plačilo odškodnine in plačilo za patentne pravice ter mu dovolilo prevzem licence po Howovem patentu.

Kljub nenehnim izboljšavam so bili konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja šivalni stroji še vedno težki, nerodni za šivanje, vendar osupljivo dragi. Zato so veljali za pravi statusni simbol, prestižen in umetelno izdelan kos pohištva, ki je bil postavljen na častno mesto v stanovanju.

Prava obsedenost ameriških gospodinj s šivanjem se je v tridesetih letih prenesla tudi v Evropo in vse do petdesetih let se je šivalni stroj uvrščal med najbolj dragocena in zaželena poročna darila.

Danes je šivalni stroj dosegljiv gospodinjski pripomoček. Ob svojem stoletnem rojevanju fenomena prekletstva s pocenitvijo proizvodnje in konfekcije ohranja status prestiža le še v zgodovinskih primerkih, ki dosegajo na dražbah vrtoglave cene.

No sedaj mogoče tudi vi veste, zakaj se vam včasih zdi, da je vaš šivalni stroj preklet.